Kakšni so moji spomini na veliko noč iz otroštva? Lepi, veseli, mirni, dišeči.Velikonočni teden je pri naši družini , lahko bi rekli precej tradicionalen. Začelo se je na veliki petek, ko sva z očetom pripravljala pisanke. Doma smo vedno uporabljali naravne barve in to mi je ostalo v navadi. Na travniku sem nabrala trave, ki sva jih potem zavila v odslužene nogavice in pobarvala v čebulni lupini. To so še danes najlepše pisanice. V soboto zjutraj me je prebudil vonj po pečeni potici in kuhanem mesu. Vse pripravljene dobrote smo popoldan odnesli k žegnju, v nedeljo zjutraj pa seveda skupaj pojedli. Tako neko poskušam ohraniti celotno tradicijo pri svojih otrocih. Pa mi nekako uspeva, čeprav sta še majhna.Pri pisankah se pojavijo tudi modernejše barve, ampak to je bolj z namenom uživanja ob packanju in samostojnosti ustvarjanja. Pa naj ostane takšna velika noč, tradicionalna, praznik družine in ne množičnega nakupovanja daril, ki bi jih naj prinesel velikonočni zajček. Zajček naj še naprej nosi samo pisanke in čokoladna jajčka, ker je tako najbolj prav.
Pa še malo utrinov velikonočnega ustvarjanja pri naši hiši
Super si vse skupaj pripravila. Lej, leta gredo naprej in sem pa tja kakšna novotarija ne škodi, vsekakor pa sem tudi jaz bolj za tradicijo ob takih pranzikih :)
OdgovoriIzbriši